Vsak dan mimo mene gre na stotine ljudi,obrazi srečni ali nesrečni ne poznajo me.Iščem le en obraz, ki ga ni.Vse te velike oči opazujejo me,češ, ne bom je našel v tej množici ljudi.Kje si ti? Kdaj te našel bom?Veselijo se mojega poraza,saj dobili so moj del obraza.Zakaj te ni ob meni, ko jočem od propada?A dobili so le del obraza, Vedi, še obstajam,in ne odhajam.
Ko želiš umreti, ko spoznaš, da ni vredno živeti,Ker je življenje le bolečina, ki trga dušo in lomi srce,Takrat se spomni, da obstaja nekdo, ki te zna razumeti!Ko želiš umreti, ko ti samota preseda,ko si vse bliže propadu,Takrat pomisli in se spomni, da te še nekdo vedno ljubi!Ko želiš umreti, ko si spoznal da je življenje pot, poraščena s trniTakrat se ne ustavi, ampak pojdi dalje, pusti da trnje peče in boli,Ker le tako dosežeš želene cilje!Ko želiš umreti, ko se naveličaš življenja in spoznaš, Da ni več upanja in ne rešitve,Tokrat se obrni in se nasmej, ker sonce sije dalje!!
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
1 komentar:
iii kak lepo napisanoo...=) jah za ene to vela za ene pa ne =) upimo da bo za use nas enkrat to velal =)
Objavite komentar